# Fraznik medžuslovjanskogo jezyka

## (v) tutdenj, dnes🌳, v tutoj denj🧪
**Slovo na anglijskom:** today
**Vse varianty v MS:** dnes, tutdenj, sego dnja

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
(v) tutdenj, dnes🌳, v tutoj denj🧪

**Objasnjenje/komentar:**
"Tutdenj" jest kompromis, kaky rabotaje od togo dovoda, že vsi języky imajųt "tu/tut" i "denj". Ale za srbov, hrvatov i slovencev bųde malo razumlivo, zatože u njih "tu" i "denj" to sųt "dan" i "tu/tukaj", ktore zvųčęt inako.
Forma "dnes" jest vo vsih južnyh i zapadnyh językah ale jest mnogo daleka od poljskogo "dziś". Takože slovo ne jest v uk/be, a v russkom jest zastarělo.
"V tutoj denj" jest ješče jedin kompromis, ktory potrěbuje byti vyše razumlivy.

**Priměry fraz:**
"V tutdenj ja ne rabotaju, jesm v domu"
## (v) tutčas🌳, v tutoj čas/moment🧪, aktualno🧪, v tom momentu🧪
**Slovo na anglijskom:** now
**Vse varianty v MS:** sejčas, nyně, segda, tutčas, aktualno

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
(v) tutčas🌳, v tutoj čas/moment🧪, aktualno🧪, v tom momentu🧪

**Objasnjenje/komentar:**
Odpovědnik slovu "tutčas" ima jedino russky ("тотчас"), ale slova "tu/tut" i "čas" sųt razumlive vsekde.

**Priměry fraz:**
"V tutčas ne mogų govoriti"
"Aktualno my ješče ne znajemo, čto my bųdemo dělati"
"Ja ne znaju, kde oni sųt v tom momentu"
## govoriti
**Slovo na anglijskom:** say, speak, talk
**Vse varianty v MS:** govoriti, molviti, rěkti

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
govoriti

**Objasnjenje/komentar:**
"Govoriti" jest vo vsih slov. językah.

V poljskom forma "govoriti" v tom značenju ne jestvuje ale sųt: "gwarzyć", "gaworzyć", "pogwarka", "gwar", "gwara" i "rozhowor", ktore sųt podobne.

**Priměry fraz:**
"Je ne govorjų na srbskom"
"My uže davno ne jesmo govorili"
"Albert govori, že potrěbno spati"
"Govorite tiho, vse jedno ja vas ne razuměm"
## htěti
**Slovo na anglijskom:** want
**Vse varianty v MS:** htěti, hotěti

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
htěti

**Objasnjenje/komentar:**
To jest kompromis medžu zapadnoslovjanskym "hc-", iztočnym "hoč-" i južnym "hč-/hoč-".

**Priměry fraz:**
"Ja byh htěl sę naučiti vsih językov světa"
"My ne hčemo dělati glupe věči"
## hvala (něčemu)
**Slovo na anglijskom:** thanks to
**Vse varianty v MS:** dekujųči, blågodare, hvala

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
hvala (něčemu)

**Objasnjenje/komentar:**
Slovo "hvala" govori sę mnogo čęsto i srazuměti jego značenje iz konteksta jest mnogo prosto, iz togo povoda věrojętno ljudi uže bųdųt jego znati i razuměti.

**Priměry fraz:**
"Hvala internetu my možemo sę učiti iz doma"
## hvala, blagodarim, blagodarju
**Slovo na anglijskom:** thank you, thanks
**Vse varianty v MS:** dękujų, blagodarim, blagodarju, hvala

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
hvala, blagodarim, blagodarju

**Objasnjenje/komentar:**
"Děkuju" jest jedino v bělorusskom, ukrajinskom, i zapadnyh jezykah

"Hvala" v značenju "thanks" jest jedino v srbskom, hrvatskom i slovenskom, ale "(po)hvala" v drugom značenju (ang. "praise, commendation") jest vo vsih slov. językah.
Takože možno govoriti "velika hvala", kogdy my hčemo povysiti značenje "hvala".

"Blagodariti" ne jest vo vsih slov. językah, no slova "dar" i "blago" sut občeslovjanske

**Priměry fraz:**
- "Jesm kupil za tebe tort"
- "Velika hvala!"

- "Blagodarim tebe, to bylo mnogo pomočno"
## ktory, kaky
**Slovo na anglijskom:** which, that
**Vse varianty v MS:** ktory, koji

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
ktory, kaky

**Objasnjenje/komentar:**
"Ktory" jest v najvelikoj kolikosti slov. językov. V hrvatskom i srbskom to slovo jest v něktoryh dialektah. To slovo ne jestvuje jedino v bulgarskom.

"Koji" jest jedino v južnyh slov. językah (i takože v nepolnom značenju v russkom). No takože, "koj", osoblivo s izgovorom "kȯj", može byti v něktoryh situacijah priblizno råzumlivo na zapadu (pl. ki, cz. ký, sk. ký).

"Kaky" takože možno poněkogda koristati ale za južnyh slovjanov to bųde dělati konfuziju:
"Žena, kakų ja potrěbujų" za njih zvųči NE kako "Ta žena, ktora jest mně potrěbna", a kako "toj TIP ženy, ktory mně jest potrěbny".

Iz togo povoda my prěporučajemo "ktory"

**Priměry fraz:**
"Člověk, ktory ne razumě sebe, ne može dobro razuměti drugyh ljudij"
"Dom, v ktorom žive moj prijatelj, jest mnogo stary"
## mysliti
**Slovo na anglijskom:** think
**Vse varianty v MS:** dumati, mysliti, mněti

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
mysliti

**Objasnjenje/komentar:**
"Mysliti" jest vó vsih językah.

**Priměry fraz:**
- "Mysliš li, že to jest dobra ideja?"
- "Ja myslju, že da"
## naj-, najvyše
**Slovo na anglijskom:** the most, most
**Vse varianty v MS:** najvyše, najbolje, največe, naj-

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
naj-, najvyše

**Objasnjenje/komentar:**
"Največe" i "najbolje" ne sut vo vsih slov. językah. "Najvyše" v tom značenju jest jedino v srbskom i hrvatskom, ale v značenju "najvysoko" jest vo vsih slov. językah, kromě bulgarskogo, iz togo povoda toj variant jest vyše razumlivy od "najbolje" i "največe".
"Naj-" jest vo vsih slov. językah (ale to zvųči neprirodno za vsih kromě bulgarov).

!Čuvanje! poslě "naj-" slovo potrěbuje byti bez suffiksa "-ějš-" ili "-ěje". Ględite priměry.

**Priměry fraz:**
"On jest najglupy člověk na světu!"
ili
"On jest najvyše glupy člověk na světu!"

"Najvyše čęsto my govorimo o knigah"
ili
"Najčęsto my govorimo o knigah"
## něktory
**Slovo na anglijskom:** some
**Vse varianty v MS:** něktory, někoj

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
něktory

**Objasnjenje/komentar:**
"Něktory" jest v najvelikoj kolikosti slov. językov. V hrvatskom i srbskom "ktory" jest v něktoryh dialektah. To slovo ne jestvuje jedino v bulgarskom.

"Někoj" jest jedino v južnyh slov. językah (i takože v russkom).

**Priměry fraz:**
"Něktori ljudi myslęt, že oni sųt najvyše mudri na světu. To sųt najglupi ljudi"
"V něktoryh igrah možno naučiti sę anglijskogo"
## o/ob
**Slovo na anglijskom:** about
**Vse varianty v MS:** o, ob

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
o/ob

**Objasnjenje/komentar:**
"O/ob" ne jest jedino v Bulgarskom, Makedonskom i Ukrajinskom.

**Priměry fraz:**
"Nam jest potrěbno o tom pogovoriti"
"Ta kniga ob aeroplanah jest zaisto mnogo dobra"

**Izgovor, udarjenje/akcent:**
Råzlika medžu "o" i "ob" jestvuje glavno za prostotų izgovora. Možeš li jasno skazati "bajka o oslu"? Ne. A s frazojų "bajka ob oslu" už ne bųde problema.
"Ob" govori sę prěd samoglaskojų (a, o, i, u, i tako dalje)
## od povoda (něčego), v rezultatu (něčego)
**Slovo na anglijskom:** because of
**Vse varianty v MS:** vslěd, za, jerbo za, po pričině

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
od povoda (něčego), v rezultatu (něčego)

**Objasnjenje/komentar:**
"Povod" jest vó vsih slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod).

**Priměry fraz:**
"Od povoda glasnoj muziky ja ne mogų sę učiti"
"V rezultatu velikoj avarije umrlo mnogo ljudij"
## odgovoriti[perf], odgovarjati[imperf]
**Slovo na anglijskom:** answer
**Vse varianty v MS:** odpověděti, odpovědati, odgovoriti, odgovarjati

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
odgovoriti[perf], odgovarjati[imperf]

**Objasnjenje/komentar:**
"Odpověděti/odpovědati" jest jedino v zapadnyh slovjanskyh językah i v ukrajinskom.
"Odgovoriti/odgovarjati" jest jedino v južnyh językah ale vsi (ili bez malogo vsi) imajųt "govoriti", iz togo povoda toj variant jest najvyše razumlivy.

**Priměry fraz:**
"Ja ne hčų odgovorjati na to pytanje"
"Nikto ješče nam ne odgvoril"
## potrěbno
**Slovo na anglijskom:** it is needed, it is necessary, one should, one ought to, one is obliged to
**Vse varianty v MS:** trěba, povinno se, potrěbno, trěba jest

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
potrěbno

**Objasnjenje/komentar:**
"Potrěbno" abo "potrěba" jest vo vsih slov. językah, "trěba", "povinno sę" - ne.

"Trěba" može značiti (i čęsto znači) should.
"Potrěbno" ne ima to značeńje i vsegda izraža nužnost́, obvęznost́.

**Priměry fraz:**
"Da by naučiti sę někakogo języka, potrěbno mnogo slušati"
"Nam jest potrěbno uže idti"
## probovati
**Slovo na anglijskom:** try, attempt
**Vse varianty v MS:** pokušati, probovati

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
probovati

**Objasnjenje/komentar:**
"Probovati" jest v vyše velikoj kolikosti slov. językov od "pokušati". "Probovati" ne jestvuje jedino v Češskom, Slovačskom (jestvuje jedino v něktoryh dialektah) i Slovenačskom. Za njih možno koristati "pokušati".
Jestvuje takože forma "pokušati sę", ktora bųde mnogym vyše razumliva rusam od "pokušati".

**Priměry fraz:**
"Jesi li ty proboval izključiti i iznova vključiti kompjuter?"

**Izgovor, udarjenje/akcent:**
V "pokušAti" akcent/udarjenje potrěbuje byti na tretjem slogu, da by to zvųčalo podobno do russkogo "покушаться", zatože "pokUšati" s udarjenjem/akcentom na vtory slog zvųči za rusov kako "покушать" (jedati).
## prosty, legky, bezproblemny
**Slovo na anglijskom:** easy
**Vse varianty v MS:** prosty, bezproblemny, legky

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
prosty, legky, bezproblemny

**Objasnjenje/komentar:**
"Prosty" i "problem" sųt vó vsih slovjanskyh językah.
"Legky" jest vo vsih slov. językah kromě makedonskogo.

**Priměry fraz:**
"To zadanje jest prosto"
"V tutčas naučiti sę anglijskogo jest absolutno bezproblemno"
## rabota
**Slovo na anglijskom:** work, labour, labor, job
**Vse varianty v MS:** rabota, trud, praca

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
rabota

**Objasnjenje/komentar:**
"Rabota" jest vo vsih slovjanskyh językah.

**Priměry fraz:**
"Ne imam rabotų i iz togo povoda ne mogų kupiti sobě dom"
## rabotati, funkcionovati
**Slovo na anglijskom:** work
**Vse varianty v MS:** rabotati, funkcionovati, truditi, pracovati

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
rabotati, funkcionovati

**Objasnjenje/komentar:**
"Funkcionirovati" znači jedino "dobro dělati svojų funkcijų".

"Funkcija" i "rabota" sųt vo vsih slovjanskyh językah.

**Priměry fraz:**
"Moj prijatelj ne rabotaje, zato že on jest nezdravy"
"Toj kompjuter jest mnogo stary i uže ne rabotaje/funkcjonuje"
## råzuměti
**Slovo na anglijskom:** understand
**Vse varianty v MS:** råzuměti, råzbirati, pojmati, postigati

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
råzuměti

**Objasnjenje/komentar:**
Jest vo vsih językah kromě bulgarskogo i makedonskogo (ale one imajut slovo "razum").

**Priměry fraz:**
"Ja tebe ne razuměm"
"Poljaki to ne razumějųt"
## težky, nelegky, neprosty, problemny, složeny
**Slovo na anglijskom:** hard, difficult
**Vse varianty v MS:** težky, neprosty, komplikovany, problemny, trudny

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
težky, nelegky, neprosty, problemny, složeny

**Objasnjenje/komentar:**
"Težky" i "problem" sut vó vsih slovjanskyh językah.
"Legky" jest vo vsih slov. językah kromě makedonskogo.
"Složeny" jest vo vsih slov. językah kromě slovenačskogo.

**Priměry fraz:**
"Kitajsky to jest mnogo težky język"
"Nam jest mnogo problemno idti tako daleko"
## vyše
**Slovo na anglijskom:** more
**Vse varianty v MS:** vyše, veče, bolje

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
vyše

**Objasnjenje/komentar:**
"Veče" i "bolje" ne sut vo vsih slov. językah.
"Vyše" v tom značenju jest jedino v srbskom i hrvatskom, ale jest vo vsih slov. językah v značenju "bolje/veče vysoko", iz togo povoda toj variant jest najrazumlivy.
(V bulgarskom "више" znači "vyše vysoky")

Poslě "vyše + slovo" imamo "od" (ględite priměr)

**Priměry fraz:**
"Anglijsky jest vyše prosty od francuzskogo"
"Novy učitelj jest vyše dobry od starogo"
## vśaky
**Slovo na anglijskom:** each, every
**Vse varianty v MS:** každy, vsaky

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
vśaky

**Objasnjenje/komentar:**
"Vsaky" jest vo vsih iztočnyh i južnyh slov. językah.
V češskom i slovačskom jest "všelijaký", v poljskom sųt "wszelaki" i "wszelki" ale te slova imajųt drugo značenje: "vsekaky, vśakomožny, kakykoli".

"Každy" ne jest v nijednom južnom języku.

**Priměry fraz:**
"Vśaky člověk jest cěly oddělny svět"

**Izgovor, udarjenje/akcent:**
Etimologičny izgovor slova "vśaky" s "ś" bųde pomočnym za zapadnyh i iztočnyh slovjan ("ś" izgovarjaje sę kako mękka "s").
## za
**Slovo na anglijskom:** for
**Vse varianty v MS:** za, dlja

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
za

**Objasnjenje/komentar:**
"Dlja" jest jedino v iztočnyh slov. językah i v poljskom.
"Za" jest vo vsih drugyh językah i takože jestvuje kako slang/dialektno slovo v russkom.

**Priměry fraz:**
"Aktualna situacija jest mnogo težka za nas"
## zajutra
**Slovo na anglijskom:** tomorrow
**Vse varianty v MS:** zautra

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
zajutra

**Objasnjenje/komentar:**
"Zajutra" jest kombinacija zapadnoslovjanskyh "jutro", "zítra" i "zajtra", iztočnoslovjanskogo "zavtra" i južnoslovjanskyh "sutra", "utre", "jutri"

**Priměry fraz:**
"Nikogdy ne govori že izdělaš zajutra to, čto možeš izdělati dnes"
"Zajutra ja pojdų do lěsa"

**Izgovor, udarjenje/akcent:**
Za rusov bųde vyše razumlivo s akcentom/udarjenjem na prvy slog: "zAjutra", zato že to jest vyše podobno na russko "zAvtra" i ne bųde zvųčati kako "utro" (morning)
## zato že/zatože
**Slovo na anglijskom:** because
**Vse varianty v MS:** zatože, zato že, zato čto, ibo, jerbo, poneže, jer, tomu že

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
zato že/zatože

**Objasnjenje/komentar:**
"zato čto" bude lěpje rabotati za južnyh i iztočnyh (ne imajųt slova "že").

"poneže" jestvuje vsekde na zapadu, v bulgarskom, v russkom (zastarelo)

**Priměry fraz:**
- Začto tu jest tako temno?
- Zato že električnost ne funkcjonuje
## zato🌳, iz togo povoda🧪
**Slovo na anglijskom:** therefore, that's why
**Vse varianty v MS:** zato, zatom, tomu, ubo

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
zato🌳, iz togo povoda🧪

**Objasnjenje/komentar:**
"Povod" jest vó vsih slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod).

**Priměry fraz:**
"On jest strašno umorjeny iz togo povoda ne može uže rabotati"
"Koty mnogo spęt i zato sųt ščęstlive"
## začto🌳, iz kakogo povoda🧪
**Slovo na anglijskom:** why
**Vse varianty v MS:** čemu, začto, načto

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
začto🌳, iz kakogo povoda🧪

**Objasnjenje/komentar:**
"Povod" jest vó vsih slovjanskyh językah (v češskom i slovačskom - dovod)

**Priměry fraz:**
"Iz kakogo povoda naš let byl anulovany?"
"Začto ničto ne dělaješ?"
## znati
**Slovo na anglijskom:** know
**Vse varianty v MS:** znati, věděti

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
znati

**Objasnjenje/komentar:**
"Věděti" jest jedino v poljskom, češskom, slovačskom i slovenskom. V bělorusskom i russkom jest "ведать/ведаць" ale spreženje jest mnogo različno. Iz togo povoda to slovo ne jest razumlivo vsim.

**Priměry fraz:**
"On znaje mnogo językov"
"Ja znajų, dokųd on pošel"
## že
**Slovo na anglijskom:** that
**Vse varianty v MS:** da, že, čto

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
že

**Objasnjenje/komentar:**
"Čto" zvųči kako pytalno slovo (what) za južnyh i zapadnyh slovjanov.
"Da" ne jestvuje v iztočnyh i zapadnyh slovjanskyh językah i takože zvųči kako "daby" za bulgarov (kako v "hču da ideš" = "hču da bys šel").
"Že" jestvuje jedino v zapadnyh slov. językah i jest falšivy prijatelj za slovencev (SL. "že" = "uže") ale v drugyh językah to slovo ne zvųči podobno na druge slova i od togo povoda nikogo ne zaměšivaje.

**Priměry fraz:**
"Ja myslju že to jest mnogo dobra ideja!"
"Ona ješče ne znaje že on uže ne ljubi jų"
## život
**Slovo na anglijskom:** life
**Vse varianty v MS:** život, žitje

**Variant najvyše razumlivy vsim:**
život

**Objasnjenje/komentar:**
"Žitje" jest falšivy prijatelj v južnyh jezykah (razumějut kako žito/zŕno)

"Život" jest falšivy prijatelj v iztočnyh jezykah (razumějut kako brjuho/trbuh), ale jestvuje kako zastarělo slovo v značenju "žitje".

**Priměry fraz:**
"I medžu životom i smrtju ničto ne bude na světu,
Jedino veliko morje mrtvečskyh glav i skeletov"

"Studentsko žitje jest težko"

**Izgovor, udarjenje/akcent:**
Da by slovo "život" ne bylo falšivym prijateljem za rusov, ukrajincev i bělorusov, v izgovoru potrěbno davati akcent na prvy slog:

žÍvot