# ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA
# Slovenjski knjižni jezik v 1. pol. 20. stoletja
**1. Svetovna vojna (1914 - 1918)
2. Svetovna vojna (1941 - 1945)**

Slovenija je do konca 1.s.v. vključena v **Avstro-Ogrsko** (skupnost različnih narodov & jezikov), uradni jezik je nemčina. Slovenščino javno govorijo samo v cerkvah, uradih, kranjskem deželnem zboru in javnih 4 do 5 letnih splošnih ljudskih šolah na podeželju.

Po razpadu Avstro-ogrske monarhije ob koncu 1.s.v. je ozemlje Slovencev razdeljeno med 4 države, večji del je bil vključen v **Kraljevino Srb., Hrv. in Slo.** (ta l.1929 postane **Kraljevina Jugoslavija**), drugi deli pa v Italijo in Madžarsko. Slovenci so bili pod asimilacijskim pritiskom, prizadevanje oblasti za opustitev slovenščine.

Vloga slo. jezika v Kraljevini SHS je nejasna, čeprav je ta po l.1918 učni jezik v osnovnih, poklicnih, srednijih in vijih šolah.

Tej neenakosti so nasprotovali mnogi Slovnci; Manjša skupina slo. izobražencev v 30. letih ponovno obudi ideje ilirizma (**jugoslovanstvo**), prizadevali so si, da bi se Slovenija, Hrvaška in Srbija združile v eno državo (en narod, kultura in jezik).
Kresala so se mnenja o tem ali je ohranitev slovenščine bistveno za usodo slovenske identitete - to je zagovarjal **Josip Vidmar** in ponovil Cankarjevo stališče (izrečeno pred Kraljevino SHS).

K ohranitvi slovenščine so prispevali tudi književniki in jezikoslovci. Njeno uveljavljanje v znanosti in znanstveno raziskovanje sta omogočali tudi Univerza v Ljubljani (1919) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (1938).
Najpomombnejša slo. jezikoslovca v 1. pol. 20. st. sta bila **Anton Breznik** (1881-1944) in **Fran Ramovš** (1890-1952).

Breznik je raziskoval sodobni slo.knj.jezik in izdal več jezikovnih priročnikov. Ramovš pa je raziskoval zgodovino slo. jezika in narečja. Oba sta si prizadevala ohranitev slovenščine, Ramovš si je prizadeval tudi za ustanovitev prve slo. univerze in akademije znanosti in umetnosti - za to je bil nagrajen s prvim govorom na Univerzi v Ljubljani, na SAZU pa so po njem poimenovali inštitut za slovenski jezik.

L.1941 (**začetek 2.s.v.**) si Nemška, Italijanska in Madžarska vojska razdelijo slovensko ozemlje. Zaradi ostre asimilacijske politike ima slovenščina nekaj pravic le pod Italijo. Odpor okupatorju se je krepil zaradi poudarjanja boja za ohranitev slovenskega jezika.

# Slovenski knjižni jezik v 2. pol. 20. stoletja
Okupacija slo. ozemlja se je končala l.1945 (**konec 2.s.v.**); Večina slovenskega ozemlja se je vključila v **socialistično državo Jugoslavijo**.

Slovenščina je razglašena za enakopraven jezik, ustavno zagotovljen položaj uradnega jezika na ozemlju cele države. Vendar se to ni uresničevalo v državnih ustanovah, vojski in diplomaciji. Na vseh drugih javnih področjih se je slovenščina razmahnila; opažen je bil tudi razvoj govorjenega knj. jezika.

Osamosvojitev Slovenije - **1991**. Razlogi so bili gospodarski, ideološki, kulturni... Povod za to je bilo neupoštevanje rabe slovenščine na vojaškem sodišču v Ljubljani. Ustanovljena je **Republika Slovenija**, slovenčina je državni in uradni jezik.

Dobili smo vrsto **jezikovnih priročnikov**;
Pravorečnega je priredil **Mirko Rupel** (Slovensko pravorečje, 1946), več pravopisnih priročnikov (1950, 1962, 2001) - delo skupine avtorjev pod okriljem SAZU.
Trikrat je izšel **Slovar slovenskega knjižnega jezika** (v petih knjigah od 1970 do 1991, v eni knjigi 1994, prvič v elektronski obliki l.1998) - sestavili so ga na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na SAZU.
Izšlo je tudi veliko dvojezičnih, terminoloških in tematskih slovarjev (etimološki slovar, slovar tujk, narečni slovarji...).

Osredna osebnost slo. jezikoslovja je bil **Jože Toporišič** (1926-2014). Znan je kot avtor **Slovenske slovnice**. Napisal je tudi številne razprave o glasoslovju, oblikoslovju, skladnji... Bil je urednik jezikoslovnih revij (Jezik in slovstvo, Slavistična revija) in raznih zbornikov, kot urednik in prevajalec je sodeloval pri izdajah besedil iz zgodovine slovenskega jezika in jezikoslovja (izdal je izbrano delo Antona Breznika in Stanislava Škrabca, iz latinčine je prevedel Bohoričevo slovnico). V Enciklopediji slovenskega jezika (1992) je predstavil slo. jezikoslovno izrazje.
Vodilno vlogo je imel tudi pri sestavi Slovenskega pravopisa (2001). Zavzemal se je za polno družbeno veljavo in razvoj slovenščine.

Konec 20. stoletja - slovenščina je polnofunkcijsko razvit evropski jezik. V njej so bila tvorjena tudi jezikovno in slogovno zapletena besedila (umetnostna, znanstvena, publicistična). Podrobno sta biliraziskani njena zgodovina in sodobno stanje. Bilo je več ljudi, ki so se strokovno ukvarjali s slovenščino, bilo je tudi več jezikoslovnih priročnikov, ki so postajali dostopnejši.

Z vstopom RS v Evropsko unijo (2004), se je njen formalni položaj okrepil. Slovenščina je eden od uradnih jezikov EU.
V prvih desetletjih 21. stoletja je bilo veliko družbenih, gospodarskih, tehnoloških, informacijskih, komunikacijskih... sprememb. Novi izzivi za uporabnike in raziskovalce slovenščine (digitalizacija zbirk besedil, jezikoslovnih priročnikov in svetovalnic za različne starostne in interesne skupine). Ponovno razmišljanje o smiselnosti vztrajanja pri slovenčini v znanosti, izdajstvu slo. izvirnih literarnih del in slo. prevodov tujih besedil, pri elektronskem sporazumevanju v slovenščini.

OSTALO:
**SSKJ ti da definicije besede, Slo. pravopis pa ne.**

# Jezikovna politika v RS
**Državni jezik** predstavlja državo (uporabljajo ga državni organi, v janih ustanovah, denar, himna).
**Uradni jezik** - javni zapisi (krajevni), poslovanje, javni oglasi, imena podjetji, jezik politike, šolstva in kulture.
(Prvi) **Materni jezik** - Jezik, ki se ga naučiš ob rojstvu.

**Slovenske narodne skupnosti**:
Madžarska narodna skupnost - slo. Istra, madžarski jezik.
Italijanska narodna skupnost - Prekmurj, italijanski jezik.
Avstrija - Koroška, nemški jezik.

**Enakopravni jezik** - Ljudje nemoteno lahko uporabljajo svoj jezik v janosti (šolanje, radijo, literatura, javne ustanove...)

Slovenščina je prvi jezik tudi za Slovence, ki živijo znaj meje naše države.
Enako za ljudi iz drugih držav (Romi, priseljenci), ki živijo v Sloveniji - slovenščina je njihov drugi jezik. Morajo se naučiti slovenščino.

Slovenščina je 1. jezik za 88% prebivalcev v Sloveniji.
Okrog 11.000 pripadnikov slovenskih narodnih manjšin in 140.000 priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in Romov, obvlada slovenščino kot 2. jezik.

Sistemi vključevanja migrantov in Romov, tako da se naučijo slovenščine in še vedno uporabljajo svoj prvi jezik.

Velik vpliv drugih jezikov (angleščina) zaradi globalizacije. Slovenčina lahko izgubi korak s časom, če jo nehamo uporabljati.

Materinski jezik je pomemben.
(slovenščina - jezik dvojine)

Za jezik skrbi država in državljani.
Država ne more delovati dobro, če ni skupnega jezika, medjezikovna razmerja.
Ljudi lahko **motiviramo** ali jim **ukazujemo / prepovedujemo**, da uporabljajo nek jezik.

**Motiviranje uporabe jezika**:
Izdajanje slovarjev, javni razpisi za denarno podporo, jezikovne tekmovanja in prireditve, najpomembnejše pa je šolstvo, kjer se ne sme izpodrivati.

Slo. jezik je tudi družbeno vezivo za razvijanje narodne identitete in družbenega izročila.

Jezik ima tudi **simbolno vlogo** kot grb, zastava, himna.

Jezik mora biti danes aktiven tudi digitalno.
Težave s prevajanjem zaradi novih besed, ki jih ne moremo prevesti z eno besedo.
**Prevod Dalmatinove Biblije** je primerljiv s prevodom računalniškega okolja Windows.

Podjetja, ki uporabljajo drugi jezik in tujke, ker trdijo, da privabijo kupce, čeprav vemo da ni tako.

**2000 - Urad za slovenski jezik:**
Zakon o javni rabi slovenščine (2004)
Prevodni projekt evropske zakonodaje (30.000 strani).
Odgovarjajo na jezikovna vprašanja in pritožbe, spodbujanje izdajanje slo. knjig, uporabo slovenščine digitalno.

Državni zbor sprejme **Resolucijo o nacijonalnem programu za jezikovno politiko:**
-Sprejemanje pravnih predpisov o jeziku,
-znanstveno raziskovanje jezika,
-širjenje jezikovne zmožnosti (učenje jezika),
-skrb za jezikovni razvoj in kulturo.

**Delovni jezik** - je bolj univerzalen (angleščina, francoščin, nemščina...). Slovenščina ni delovni jezik v EU ampak je v Sloveniji.

Pravni status slovenščine, jezik je enakopravni v EU.

Glavna nevarnost jeziku je tisti, ki ga govori ampak ga opušča.

Slovenščino se izven Slovenije učijo tudi kot tuji jezik, zato jo je treba v Sloveniji ohraniti še toliko bolj, da je ne uporabljajo kot manjvreden jezik.

OSTALO:
**Ustava RS je temeljna pravna podlaga za rabo jezikov v RS.**

# Slovenci zunaj RS
Slovenske manjšine:
ITALIJA - Rezija in Benečija (od 1866), Tržako in Goriško (po 1.s.v.)
Slovenščina ima največ pravic v tej manjšini
Slovenske ustanove (knjižnica, cvetličarna, gimnazija).
V italiji delujejo založbe, Mladika, Založništvo tržaškega tiska.
1 radijska postaja, tv program in časopis

AVSTRIJA - Koroška, Karavanke
Manj slovenskih ustanov

MADŽARSKA - Porablje (od 1867, ime po reki Rabi)
Časopis Porablje

HRVAŠKA - od 1991
Najmlajša manjšina
Nimajo radija / televizije

# Slovenci po svetu
### 1. valj izseljevanja - 2.pol. 19. stoletja do 1.s.v.
Razlogi: gospodarski, revščina
Severna Amerika, Brazilija, Argentina
Okoli 250.000 - 300.000 ljudi

### 2. valj izseljevanja - med 1. in 2.s.v.
Predvsem iz Primorske in Prekmurja
Razlogi: Fašizem in Svetovna gospodarska kriza
Kanada, Brazilija, Argentina

### 3. valj izseljevanja - po 2.s.v.
Predvsem nasprotniki zmagovitega režima
Argentina, ZDA, Kanada, Zahodnoevropske države, Avstralija
Ekonomska emigracija

### Med 1. in 2.s.v.
Belgija, Nemčija, Nizozemska, Francija

### Med 60. in 70. leti
Švedska, Švica, Avstrija, Nemčija

### OSTALO
V Slovenijo prihajajo iz Španije, Italije, ...

Dopolnilni pouk slovenščine v Nemčiji, pod okriljem Zavoda RS za šolstvo. Obiskujejo ga potomci novejših priseljencev. 1 dan oz. 4 ure na teden.
Odrasli imajo pouk zvečer, učenci popoldne , predšolski otroci pa imajo pouk v soboto dopoldne.
Evropska šola (Bruselj) spodbuja učenje maternih jezikov. Pouk je v angleščini. Obvezni maturitetni predmet.

V Srbiji je 16 slovenskih društev, tam je okoli 10.000 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev.

Največ izseljenih Slovencev živi v ZDA (pred 1. in po 2.s.v.). Cleveland (ameriška Ljubljana).
Veliko Slovencev živi tudi v Kanadi (Toronto, Montreal, Vancouver).
V južnoameriških državah pa v Braziliji, Čilu, Boliviji, Urugvaju, Peruju in največ v Argentini (med 1. in po 2.s.v.).
V Avstraliji je okoli 25.000 Slovencev (iz 60. in 70.).

Slovenščina se ohranja preko klubov, društev, koncertov in zborov. Slovenščino še govorijo v družini, cerkvi in pri dopolnilnem pouku in drugih predmetih v slovenščini.

**Za izseljence skrbijo:**
Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu,
Komisija državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Svetovni slovenski kongres.

Podpirajo jih finančno, organizirajo gostovanje glasbenih, plesnih in gledaliških skupin, nudijo štipendije za učenje slovenščine v RS...

Skrb za izseljence je pomembna za ohranjanje slo. identitete, kulture in uzaveščanje, da so del slovenskega naroda.

# OBRAVNAVA BESEDILNIH VRST
# Strokovno besedilo
Tvori ga strakovnjak za določeno strokovno področje za ljudi z istimi strokovnimi interesi. Namenjeno je strokovni javnosti.
Tematika je vezana na določeno stroko. Tema je jasno določena v naslovu. Opisuje pojave in razlaga njihovo povezanost, predstavlja nova odkritja in ugotovitve raziskav ter jih utemeljuje. Uporablja strokovne izraze, če uporablja nove jih definira.

V besedilu **navaja dejstva**, zato so besedila **objektivna in enogovorna**. So govorjena ali zapisana v **zbornem jeziku**.

Beremo jih zato, da izvemo kaj novega in si to zapomnili. Po poslušanju lahko govorca tudi vprašamo vprašanja, oz. sodelujemo v pogovoru z njim in drugimi poslušalci.

**V uvodu** ponavadi predavatelj predstavi, pozdravi poslušalce, napove temo in izreče ugotovitev oz. vprašanje, ki pritegne poslušalce.
**V jedru** podrobneje predstavi temo in svoje ugotovitve.
**V zaključku** pa povzame ugotovitve, odgovori na vprašanja in se zahvali poslušalcem za poslušanje.

Predavatelj je v stiku s poslušalci. Jih nagovori, jim olajša razumevanje z drugimi besedami in drugimi pripomočki (zvočnimi posnetki, prosojnicami, posnetki, fotografijami, zemljevidi). V zadnjem času so predavanja bolj dvogovorni. Poskušajo se približati poslušalcem z uporabo neknjižnega jezika.

*Strokovno besedilo; Eno je namenjeno širšemu krogu ljudi, ki jih zanima ta stroka, drugo pa ožjem krogu znanstvenih raziskovalcev in teoretikov.*

## Poljudnoznanstveni
Za širši krog ljudi, ki jih to zanima a nimajo veliko znanja.
Temo predstavijo manj podrobno, navajajo manj podatkov, ki se navezujejo na vsakdanje pojave in izkušnje naslovnikov.

Krajše in bolj preproste povedi, malo prevzetih strokovnih izrazov. Pojavljajo se metafore, prispodobe in retorična vprašanja.

Besedila se pojavljajo v učbenikih, revijah, priročnikih, časopisih in na spletu.
Govorno pa v predavanjih profesorjev, prispevki v radijskih, televizijskih ali spletnih oddajah in filmih.

## Znanstveni članek
Namenjena so ožjem krogu strokovnjakov. V njih raziskovalci predstavljajo svoja odkritja, pridobljena s poglobljenimi razčlembami in primerjavami. Besedilo je bolj abstraktno in zapleteno.
Veliko strokovnih in abstraktnih izrazov (predvsem mednarodnih). Besede ali cele besedne zveze se ponavljajo, saj drugače ni dovolj natančno.
Močno notranje in zunanje razčlenjena - avtor izraža pomembnost delov besedila in njihovo medsebojno odvisnost.
Dolge povedi z zapleteno sestavo; veliko podrednih, prirednih , vrinjenih stavkov.
Pogosto vsebujejo navajanje virov, literature... V njih so tudi simbolna in številska znamenja (formule, simboli, skice, preglednice, obrazci).

Govorna besedila se pojavijo na znanstvenih simpozijih in kongresih in na fakultetah, visokih in višjih šolah.
Zapisana pa so v znanstvenih člankih, razpravah, študijih in disertacijah.

# Besedilo politične propagande
Spadajo v isto skupino kot reklame (**oglaševalna besedila**). Namen je pridobiti volilce oz. člane.
So javna, čeprav so tudi naslovljena na dolečene naslovnike. Ponavadi so objavljena na spletu, v tiskanih medijih, televiziji, na plakatih in na letakih.

Vsebujejo podrobne **strategije pridobivanja naslovnika**;
-Sporočevaljcev namen je izražen posredno (dajte svoj glas) ali neposredno (potrebujemo vaš glas).
-Ne vsebujejo natančnih podatkov o sporočevalcu.
-hitre posplošitve (en ali dva primera), poskusi prikazati sporočevalca na dober in nasprotnika na slab način.
-**Besedne prvine in izrazi**, ki so dobri in so lahko uporabljeni v vseh besedilih političnih strank (Mir, pravica, svoboda).
-Vrednotenjski pridevniki (poštena Slovenija).
-Krajše preprostejše povedi.
-Ponavadi vsebujejo **geslo**.
-Retorična vprašanja.
-Vlogo imata tudi **fotografija in oblikovnost besedila**, ki sta ponavadi usklajena.

Prevladujoče subjektivna - malo preverljivih dejstev, zato je pomembno kritično presojanje avtorjev in verodostojnost besedil.

Lahko vsebujejo tudi lažne informacije v korist sebi ali škodo nasprotniku. Te so napisane tako, da v bralcih vzbudijo čustva in potrdila njihovo stališče.

*Na spletnih družbenih omrežjih tudi objavljajo sporočila (za plačilo) in lažno povečajo priljubljenost stranke ali politika.*
# Zapisnik
Uradovalno besedilo, avtor poroča o uradnem/formalnem sestanku skupine ljudi, ki je potekal po določenem dnevnem redu in z določenim namenom.
Nastane po sestanku, iz zapiskov zapisnikarja narejenih med sestanki. Pazi da poroča o okoliščinah, poteku in vsebini in pa o okoliščinah nastanka zapisnika. Nato ga podpiše in posreduje vodji sestanka in overitelju zapisnika, da z podpisi potrdita njegovo verodostojnost. Vodja ga potem pošlje vsem članom sestanka, da si zapomnijo o čem so govorili.

**V glavi** poroča o okoliščinah sestanka; Uradni naziv organa/skupina, prisotnost članov, kraju, datumu in uri.
**V jedru** navede dnevni red, poroča o obravnavi vsake točke/teme dnevnega reda; pomembni govorni prispevki udeležencev in sprejetih sklepih. Včasih samo o sprejetih sklepih.
**V sklepnem delu** pa napiše kdaj se je sestanek končal, kje in kdaj je nastal zapisnik, kdo je vodil sestanek in kdo potruje resničnost zapisanega. Dodani so še podpisi in žig ustanove. Lahko tudi naslov prilog, če so kakšna dodatna gradiva.

Zapisnije je poročilo o prvotnem govornem dogodku. Poroča kaj je kdo rekel z glagolom rekanja v pretekliku. Redko poroča s premim govorom (dobesedno ponovi kaj je kdo rekel). Poroča **objektivno**. Dodajanje ali popravljanje podpisanega zapisnika je kaznivo.
# BESEDILNE VRSTE iz lista
**Prošnja
Pooblastilo
Prijava
Opravičilo
Predstavitev
Vabilo
Obvestilo
Zahvala
Pritožba
Komentar
Poročilo**